opečna soseska

3D odvzemanje - zagotovitev identitete

lokacija: Ljubljana , Slovenia
leto projekta: 2005 – 2011
leto izgradnje: 2014
površina: 20.185 m2 (5 stanovanjskih enot)
tip: stanovanjska soseska
vir: javni natečaj, 1. nagrada
client: SSRS – Staovanjski sklad
fotografije: Miran Kambič

natečajna skupina:: Aljoša Dekleva, Tina Gregorič, Lea Kovič, Flavio Coddou
projektna skupina: Aljoša Dekleva, Tina Gregorič, Lea Kovič, Martina Marčan, Andi Koder, Tea Smrke, Daniel Schwartz, Simon Vrščaj

urbanizem: LUZ d.d.
arhitektura: dekleva gregorič arhitekti
krajinska zasnova: dekleva gregorič arhitekti
krajina/zelenje: Bruto d.o.o.

nagrade:

  • Brick Award 2015 SEE


  • Kako vzpostaviti jasno prostorsko, materialno in socialno identiteto soseske? To vprašanje je bilo osnovno vodilo razvoja zasnove objektov in njihove zunanje ureditve z namenom globljega povezovanja bodočih stanovalcev z njihovim bivalnim okoljem.

    Prostorsko specifičnost stavb smo zagotovili s konceptom volumskega odvzemanja oziroma razjedanja z urbanističnim načrtom določenih volumnov. Koncept odvzemanja se nadalje odraža v dvojnem materialnem izrazu objektov: osnovi zunanji ovoj volumna določa plast opeke, izrezi z balkoni in terasami pa so izraženi v ometu.

    Izbor rumene opeke za osnovni fasadni material izhaja iz glinene sestave zemljine mikrolokacije in je hkrati spomin na preteklost – nekdanjo opekarno. Opečni ovoj razumemo kot jasno izrazno sredstvo, ki vzpostavlja potrebno identiteto soseske: opečna soseska. Opečna opna izraža ekološko ozaveščenost uporabe naravnih materialov, trajnostno rešitev fasade, ki zagotavlja kvalitetnejše mikroklimatske pogoje bodočih stanovanj.

    Različnost življenjskih stilov zahteva mnogovrstnost tipov stanovanj tako po velikosti kot notranji organizaciji prostorov. Z namenom zadostitve čim več različnim potrebam smo sistemsko razvili 17 tipov stanovanj, ki sta jim skupna robna pozicija servisnega dela (kopalnice, kuhinja, predprostor) in veliki, svetli dnevni bivalni prostori.

    Naravna osvetlitev skupnih komunikacij in njihova barvna obdelava vzpostavlja kvalitetno okolje srečevanja. Socialno povezovanje stanovalcev je dopolnjeno z umestitvijo skupnega prostora nad vsak posamezni vhod v objekt, ki lahko služi kot notranje otroško igrišče v zimskem času, prostor za izvajanje popoldanskih aktivnosti kot npr. joga, neformalno učenje tujih jezikov, likovne delavnice ali kot prostor posebnih dogodkov na primer praznovanje otroških rojstnih dni.

    Na steklenih stenah skupnih prostorov so zapisane pesmi slovenskih pesnikov, Vsak posamezni skupni prostor, vsako stanovanjsko skupnost, literarno bogati posamezni pesnik. Ta vsebinska in pomenska nadgradnja arhitekture, omogoča stanovalcu dodatno poistovetenje z njegovim bivalnim okoljem in istočasno bogati kulturno zavest stanovalcev. »Mi stanujemo pri Tonetu Pavčku, sosednji vhod pa pri Prešernu.«