hiša dimnik
dimnik kot element tipološke spremembe
leto projekta: 2012
leto izgradnje: 2016
površina: 205 m2
tip: stanovanjski
vir: naročilo
naročnik: Andrej Dolenc
photos: Flavio Coddou,
Flavio Coddou Photography
projektna skupina: Aljoša Dekleva, Tina Gregorič,
Primož Boršič, Vid Zabel
Oblikovna in materialna zasnova objekta temeljita na primerih in pravilih tradicionalnega graditeljstva ter na morfoloških značilnostih okoliških stavb v naselju. Izhaja iz prevladujočega tipa hiše s simetrično dvokapno streho, upošteva njeno volumetrijo in materialne parametre. Obenem pa hiša predstavlja tipološko spremembo, ki izvira iz posebnosti uporabnikov.
Generični tip hiše z dvokapno streho smo združili z elementom dimnika, ki izhaja iz specifičnih aktivnosti stanovalcev, ki na štedilniku z odprtim ognjem vsakodnevno ustvarjajo kulinarične podvige zase in za prijatelje. Dimnik informira prerez hiše po celotni njeni dolžini, kjer se sleme odpre in v notranje prostore spusti snop zenitalne osvetlitve. Kuhinja je srce družabnih aktivnosti in notranjega prostora, ki se kontinuirano razvije volumnu objekta. Hiša zaključuje rob naselja in se materialno navezuje na bližnji stari skedenj obložen s temnim lesom, obenem pa se v svoji obliki zavestno nekoliko odmakne od tradicionalne reference in s svojo specifično podobo ustvarja nov dialog z bližnjo cerkvico Sv. Janeza iz 16. stoletja.
Oljen macesen popolnoma določa materialnost zunanjosti hiše zgledajoč se po tradicionalnih fasadah vaških skednjev. Lesena obloga obdaja tako fasadno kot strešno površino v materialni kontinuiteti obloge. Zunanja, obodna stena ni zgolj zapirajoč ovoj, ampak deluje kot interaktivni objekt po principu »programske stene«. V fasadni ovoj so integrirane sekundarne funkcije kuhinje, shranjevanje, elementi shrambe in odprtine, ki mediirajo osvetlitev prostorov in usmerjajo poglede v okolico. Materialno se v notranjosti prostori podrejajo principu haptičnosti. Oljen hrast določa vse površine na dosegu rok stanovalcev, na stropu pa vidimo konstrukcijski beton, na katerem so sledi lesenega opaža, ki nadaljuje teksturo notranjega ovoja.
Opazovalčev pogled zdrsne iz lesene obloge po stropu v zenit, kjer lahko opazuje vedno spreminjajoče se nebo, ki postane del vsakdanjega življenja v hiši Dimnik.
